Dobrodošli v
Orodjarna za medijsko vzgojo ponuja podporo vzgojiteljem, ki želijo skupaj z otroki in družinami raziskovati medijsko vzgojo v vrtcu. Združuje razmisleke, praktične metode in primere, ki vzgojiteljem pomagajo ustvarjati smiselne učne izkušnje, povezane z mediji.
Nekateri deli orodjarne nudijo informacije o medisjki vzgoji v vrtcu, drugi deli pa nudijo praktične aktivnosti in metode za delo z otroki. Tukaj boste našli tudi ideje za sodelovanje s starši in navdih za refleksijo o lastnih praksah in pogovore v vašem strokovnem timu.

Osnovne informacije o medijski vzgoji v vrtcu

Primeri dobrih praks za delo s starši in skrbniki, vključno s preizkušenimi metodami

Gradiva za tisk, kot so informativni listi in drugi viri
Nekatere dejavnosti so namenjene neposrednemu delu z otroki. Druge vzgojitelje spodbujajo k opazovanju, razmisleku in razpravi o svoji pedagoški praksi s sodelavci. Ti refleksivni elementi podpirajo premišljeno in starosti primerno medijsko vzgojo.
Medijska vzgoja v vrtcu se razvija postopoma skozi razmislek, praktične dejavnosti, sodelovanje z družinami in spodbudna učna okolja. Orodjarna je organizirana v štiri korake, ki vzgojiteljem pomagajo raziskovati te vidike. Začnete lahko pri katerem koli koraku, preskočite vsebine, ki za vas niso pomembne, ali pa prosto prehajate med posameznimi koraki. Če imate čas, priporočamo, da si ogledate vse štiri korake. Skupaj pomagajo vzgojiteljem na novo premisliti sodelovanje s starši in razviti trajnostne načine za vključevanje različnih družin.
Cilji medijske vzgoje, starši kot vzorniki in usmerjevalci, vrtec kot učni prostor ter nekaj idej za začetek.
→ Razišči korak 1Kako otroci doživljajo, uporabljajo in predelujejo medije, kako lahko medijsko vzgojo vključimo v opazovanje, načrtovanje ciljev in ureditev prostora ter kako lahko digitalne medije povežemo z drugimi področji učenja.
→ Razišči korak 2Kaj zaznamuje sodobno starševstvo, kako ustvariti prijazno okolje za starše ter nekaj primerov dobrih praks za delo s starši.
→ Razišči korak 3Kako izbrati ustrezno okolje in metodo, različne oblike sodelovanja s starši ter metode za delo s starši in otroki.
→ Razišči korak 4Današnji otroci odraščajo v digitaliziranem svetu. V večini evropskih gospodinjstev so prisotni vsaj pametni telefon in televizija, pogosto pa tudi tablice, prenosniki in druge naprave. Mlajši otroci odraščajo obdani s tehnologijo in so navajeni opazovati odrasle pri uporabi različnih digitalnih naprav. Digitalni mediji oblikujejo naš vsakdan, od družinskih pogovorov in dela od doma do spletnega nakupovanja, spremljanja novic, poslušanja podkastov ter iskanja informacij z uporabo spletnih iskalnikov ali orodij umetne inteligence. Nekateri otroci celo odraščajo v pametnih domovih z glasovno vodenimi sistemi, kot so Alexa, Siri in drugi.
Otroci potrebujejo medijske kompetence, da se bodo znali znajti v tem svetu. Vrtec je lahko odličen prostor za prve korake k kritični, uravnoteženi in reflektirani rabi medijev.
Tudi če starši, skrbniki ali vzgojitelji niso naklonjeni hitrim spremembam na področju digitalnih tehnologij, to ne spremeni dejstva, da otroci potrebujejo medijske kompetence za življenje v sodobnem svetu. Vrtec je lahko odlično okolje, kjer otroci naredijo prve korake k kritični, uravnoteženi in reflektirani rabi medijev, hkrati pa lahko vzgojitelji skupaj s starši postavljajo temelje digitalne pismenosti.
Ta orodjarna vzgojiteljem ponuja informacije, vire, vprašanja za razmislek v timu, metode ter gradiva za prenos. Orodja vam pomagajo nadgrajevati medijsko vzgojo v vaši praksi in vključevati starše, ki imajo pomemben vpliv na razvoj otrokovih medijskih kompetenc. Cilj je ustvarjati pozitivne učne izkušnje za otroke in njihove starše ter postaviti trajnostne temelje za nadaljnje učenje o digitalnih medijih.
Orodja so preizkušena in praktična ter primerna za uporabo tudi v okoljih z omejenimi viri. Za medijsko vzgojo otrok ni nujno potrebna uporaba digitalnih naprav. Ključna je odprtost do otrokovega sveta, njegovih izkušenj ter pripravljenost, da ga podpiramo pri razvoju, varnosti in dobrem počutju. Pomembne spretnosti za uporabo digitalnih medijev lahko razvijamo na različne načine, od analognih do digitalnih pristopov, od pripovedovanja zgodb do risanja, od čutenja do izražanja. Raziščite možnosti in poiščite tiste, ki najbolj ustrezajo vam in vaši ustanovi.
Korak 1
Vrtci pomembno prispevajo k zgodnjemu izobraževanju otrok in podpirajo njihov razvoj. Učenje o digitalnih medijih je danes sestavni del otrokove vzgoje in izobraževanja.
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da imajo otroci pravico do izobraževanja (29. člen) in dostopa do informacij (17. člen). Način pridobivanja informacij in znanja je tesno povezan z medijskimi kompetencami. Viri, ki so otrokom na voljo, ter kulturne prakse, ki jih spoznavajo že zgodaj, lahko njihov razvoj podpirajo ali ovirajo. Če želimo otrokom omogočiti enake možnosti za sodelovanje v izobraževanju, je pomembno razvijati njihove medijske kompetence in ozaveščati tudi njihove starše.
Za pozitiven odnos do digitalnih medijev že od zgodnjega otroštva so pomembni trije cilji:
Otroci imajo pravico do zaščite pred škodljivimi vsebinami, njihovo dobro počutje pa mora biti vodilo pri uporabi medijev. Starši in drugi skrbniki so odgovorni za zagotavljanje varnega in starosti primernega okolja.
Otroci naj imajo dostop do medijskih vsebin in orodij, ki so primerna njihovi starosti ter podpirajo učenje, igro in ustvarjalno izražanje. Spodbujamo jih lahko tudi k soustvarjanju skupne medijske kulture s skupnimi pravili in rituali.
Otroci morajo znanje in spretnosti za uporabo digitalnih medijev pridobivati postopoma. Potrebujejo informacije, varne prostore za raziskovanje in preizkušanje, sogovornike za komunikacijo in refleksijo ter pozitivne vzornike.
Starši kot vzorniki in usmerjevalci V otroštvu imajo starši in drugi skrbniki pomemben vpliv na način, kako otroci uporabljajo medije. Na varnost sicer vplivajo tudi zasnova digitalnih orodij in ponudniki vsebin, vendar so starši tisti, ki odločajo, do katerih naprav imajo otroci dostop, ali uporabljajo zaščitne ukrepe ter katere vsebine lahko njihovi otroci gledajo, katere igre igrajo in katere podkaste poslušajo. Delujejo kot usmerjevalci, ki otrokom omogočajo ali omejujejo dostop do različnih vsebin, trendov in načinov uporabe medijev, ki otroke privlačijo že zelo zgodaj.
Od odnosa staršev do medijev in njihovih virov je odvisno, kako bodo digitalni mediji vključeni v otrokovo vsakdanje življenje. Že zgodaj se soočajo z vprašanji sodelovanja, ko postavljajo meje, presojajo pozitivne učinke uporabe medijev ali se odzivajo na trende, katerih del želijo postati njihovi otroci. (Na primer: serije, kot so Tačke na patrulji, Gasilec Sam ali Pujsa Pepa, so med mlajšimi otroki zelo priljubljene in njihovi junaki pogosto postanejo del igre v vrtcu. Otroci, ki teh serij ne smejo gledati, se lahko počutijo izključene, starši pa morajo skupaj z njimi iskati načine za soočanje s takšnimi situacijami.)
Starši lahko svoje otroke učijo tudi medijskih kompetenc. Njihova sposobnost za to pa je tesno povezana z njihovimi lastnimi medijskimi kompetencami in vzgojnimi spretnostmi. Prav na tem področju lahko vzgojitelji ponudijo pomembno podporo.
Vrtec kot učni prostor Vzgojitelji so strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje otrok ter za podporo njihovemu individualnemu razvoju. Vključevanje medijske vzgoje v obstoječi kurikulum lahko poteka postopoma in se osredotoča na različne vidike medijskih kompetenc. Toda kaj pravzaprav so medijske kompetence in kako jih lahko vzgojitelji razvijajo v vrtcu?
Obstajajo različni modeli, povezani s pojmi medijske kompetentnosti, digitalnih kompetenc in medijske pismenosti. Naslednji vidiki so del teh modelov in jih lahko razumemo kot spretnosti, ki so pomembne za sodelovanje v digitalnem svetu:
Vsa štiri področja medijskih spretnosti so lahko del otrokovih učnih izkušenj v vrtcu.
Nekaj idej za začetek v vrtcu
Vprašanja za razmislek za strokovni tim
Gradivo za tiskanje Korak 2
Razumevanje medijske vzgoje Medijska vzgoja je zelo širok pojem, ki zajema različne spretnosti, od katerih so bile nekatere predstavljene že v 1. koraku. Pomembno je, da vzgojitelji razumejo, kako si otroci prisvajajo medijske izkušnje, saj lahko le tako ustvarjajo spodbudno okolje za učenje. Poleg poznavanja različnih medijskih kompetenc je bistveno tudi razumevanje, kako otroci komunicirajo z mediji ter kakšne so njihove razvojne zmožnosti za uporabo naprav in razumevanje vsebin na kognitivni in čustveni ravni.ⓘ Digitalne medije lahko uporabljamo receptivno, ustvarjalno ali aktivno. Pri vseh teh oblikah uporabe imajo pomembno vlogo okolje, spremljanje odraslih in komunikacija, saj pomembno vplivajo na učne učinke.
Na primer: neprijeten prizor v videoposnetku bo otrok lažje predelal, če ga spremlja odrasla oseba in se z njim pogovori o dogajanju ter čustvenem vplivu prizora. Rezultati projektne ankete kažejo, da je veliko vzgojiteljev že dobro seznanjenih z medijsko vzgojo v zgodnjem otroštvu. Kljub temu je koristno obstoječe znanje nadgrajevati in širiti nabor uporabljenih pristopov.
Zato je smiselno razmisliti o svoji pedagoški praksi in medijsko vzgojo vključiti v naslednja področja dela z otroki:
Razmislite, kako lahko digitalne medije uporabite pri dejavnostih, povezanih s:
telesom · gibanjem · zdravjem · jezikom · sporazumevanjem · pisanjem · glasbo · nastopanjem · likovnim ustvarjanjem · matematiko · naravoslovjem · odnosi
Predlogi dejavnosti za medijsko vzgojo Na naši spletni strani v poglavju Aktivnosti za otroke najdete številne ideje za dejavnosti na področju medijske vzgoje. Tukaj je nekaj primerov:
Gradivo za tiskanje Korak 3
V svoji pedagoški praksi opazujete, kako se otroci vključujejo v skupino, kako se učijo in sodelujejo z drugimi. Skupaj s starši lahko ustvarite partnerstvo v korist otrokovega razvoja in izobraževanja. Vzpostavljanje stika s starši ter nudenje podpore zahtevata pozitiven in odprt odnos do te zelo raznolike skupine ljudi. Koristen začetek je razmislek o tem, kaj pomeni biti starš danes.
Kaj danes oblikuje starševstvo? Starši po vsej Evropi se danes soočajo z drugačnimi izzivi kot prejšnje generacije. Prisotna je velika raznolikost vzgojnih slogov, vse večja heterogenost družbe, več razpadov partnerskih zvez in spremenjena pričakovanja glede starševstva. Poleg teh dejavnikov, ki prinašajo nove izzive, je vsakdanje življenje močno spremenila tudi digitalizacija. Današnji starši so sicer odraščali v času hitrega digitalnega razvoja, vendar ne v enakih okoliščinah, kot jih doživljajo njihovi otroci. Gospodinjstva niso imela tako velikega nabora naprav, majhni otroci pa niso imeli enakega dostopa do njih, kot ga imajo danes prek zaslonov na dotik. Prvi iPhone je prišel na trg leta 2007 in predstavljal prelomnico, saj so od takrat pametni telefoni z zasloni na dotik postajali vse bolj razširjeni. Zasloni na dotik so tako preprosti za uporabo, da lahko že majhni otroci odpirajo svoje najljubše aplikacije, podrsajo po zaslonu ali povečujejo slike s prsti. Skupaj z razvojem družbenih omrežij (WhatsApp, Instagram, TikTok, Snapchat itd.) so pametni telefoni močno spremenili našo kulturo.ⓘ
Možnost, da imamo svetovni splet vedno pri sebi, je še vedno razmeroma nov pojav. Starši, vzgojitelji in drugi skrbniki se zato še vedno učijo uporabljati hitro spreminjajoče se tehnologije, hkrati pa na novo oblikujejo družinsko življenje in vzgojo. Zaradi teh sprememb imajo starši veliko potrebo po usmeritvah in podpori.
Po drugi strani pa se starši že na različne načine trudijo svoje otroke pripraviti na digitalno prihodnost in imajo tudi veliko lastnega znanja ter izkušenj. Za razliko od prejšnjih generacij niso več digitalni priseljenci, saj so odraščali v digitalnem okolju. Glede na svoje možnosti delujejo kot medijski mentorji, posredniki, součenci, ponudniki virov in podporniki, ki otrokom pomagajo razvijati interese in vrednote, pomembne za njihovo nadaljnje učenje in razvoj. Vrtec je lahko prostor, ki spodbuja takšne sodelovalne učne procese ter staršem ponuja usmeritve in podporo.ⓘ
Vključevanje staršev v pedagoško okolje je lahko zahtevno in za mnoge vzgojitelje tudi zastrašujoče.
Vzgojitelji v vrtcu so predvsem usposobljeni za delo z otroki, ne pa z odraslimi. Poleg tega odnos med starši in vzgojitelji ni vedno jasno opredeljen. So partnerji? Ena stran podpira drugo? So pripravljeni učiti se drug od drugega?
Na začetku razvoja te orodjarne so partnerji projekta izvedli manjšo anketo med vzgojitelji na Hrvaškem, v Nemčiji in Sloveniji. Na vprašalnik je odgovorilo 137 udeležencev (56 s Hrvaške, 47 iz Nemčije in 34 iz Slovenije).
Najpogostejši komunikacijski kanali so elektronska pošta (55 %), informativni letaki ali glasila (50 %), roditeljski sestanki (31 %) ter dogodki, povezani z dejavnostmi otrok (23 %).
Te izjave lahko razumemo kot primere izzivov, s katerimi se srečujemo v odnosih med starši in vzgojitelji:
“Starši se ne udeležujejo dodatnih dejavnosti.”
“Starši ne želijo, da jih kritiziramo.”
“Starši vzgojiteljev ne vidijo kot sogovornike za težave doma (npr. pri uporabi medijev).”
Kako lahko vzgojitelji premagajo te izzive pri delu s starši in postavijo temelje za boljši odnos? Koristno je upoštevati njihove okoliščine in ustvarjati prijetno ter pozitivno vzdušje.
Starši usklajujejo službo, gospodinjstvo in skrb za otroke. Dodatne dejavnosti tekmujejo s številnimi drugimi obveznostmi.
Odrasli se najbolje učijo v dialogu, ne pa tako, da jim nekdo govori, kaj naj naredijo ali kaj delajo narobe.
Usklajevanje vsakdanjega življenja in starševstva je lahko zelo naporno. Medijska vzgoja se lahko zdi le še ena dodatna obveznost.
Različna življenjska ozadja, viri, vzgojni slogi in jeziki pomenijo, da en sam pristop ne ustreza vsem.
“Ključ do vključujočega pristopa do staršev je, da jih najprej sprejmemo takšne, kot so, brez obsojanja njihovih vzgojnih odločitev in načinov vzgoje.”
Zelo koristno je razmisliti o tem, katero skupino staršev želite dejansko doseči. Z enim samim pristopom je težko, če ne celo nemogoče, doseči vse starše. Vzgojno-izobraževalne ustanove pogosto pričakujejo, da imajo starši podobne prioritete in da bodo odprti za informacije, ki se strokovnim delavcem zdijo pomembne. V resnici pa družine niso vse enake. Prihajajo iz različnih okolij in se razlikujejo v načinu vzgoje ter v tem, kako razumejo vlogo vrtca.
Glede na izobrazbo, finančni položaj, zdravstveno stanje in kulturno ozadje imajo starši različne možnosti, potrebe in interese, ki se lahko razlikujejo od pričakovanj vzgojiteljev. Mama, ki redno zamuja na roditeljske sestanke, morda ni nezainteresirana, ampak skrbi za kronično bolnega družinskega člana in ima zelo omejen čas. Konstruktiven in profesionalen odnos do staršev pomeni, da predpostavimo, da imajo za svoje vedenje tehtne razloge, namesto da jih obsojamo.
Pomembno izhodišče za dober odnos med vzgojitelji in starši ter za kulturo sodelovanja je medsebojno spoznavanje. Postavljanje vprašanj namesto domnev in interpretacij zahteva odprtost, včasih tudi pogum in čas na obeh straneh. Odprti prostori za komunikacijo so ključni za boljše razumevanje in kakovostnejše odnose.
Vprašanja za razmislek o sodelovanju s starši
Metode
Gradivo za tiskanje Korak 4
V 3. koraku ste spoznali različne načine, kako pristopiti k staršem in jih vključiti v medijsko vzgojo. V 4. koraku predstavljamo različne možnosti za ustvarjanje učnih priložnosti skupaj s starši oziroma skrbniki. Na voljo so različne oblike sodelovanja in metode, med katerimi lahko izbirate glede na razpoložljive vire, čas, potrebe staršev in lastne preference.
Metode, ki jih predstavljamo, so bile preizkušene v vrtcih, vendar ni nujno, da bo vsaka ustrezala vsem. Izbirate lahko tako, da najprej razmislite o metodi ali pa najprej izberete obliko sodelovanja. Oboje je mogoče med seboj kombinirati na različne načine.
Na primer: Če se odločite za medijski dnevnik, pri katerem otroci skupaj s starši beležijo svoje izkušnje z mediji (metoda), se lahko o tem s starši pogovarjate v individualnih pogovorih, na srečanju vseh staršev, v klepetalni skupini ali v kateri koli drugi obliki sodelovanja.
Izhajajte iz oblik sodelovanja, ki ste jih že preizkusili in se pri starših dobro obnesejo.
Začnite z enostavnimi in manjšimi metodami ter jih postopoma nadgrajujte.
Nove oblike sodelovanja potrebujejo čas, da jih starši spoznajo, sprejmejo in vključijo v svoje navade.
Ponavljanje dejavnosti pomaga ustvarjati nove navade in rituale v sodelovanju s starši.
Upamo, da boste med predstavljenimi idejami in metodami našli takšne, ki bodo ustrezale vaši ustanovi in sčasoma postale del vaše pedagoške prakse.
Različne oblike sodelovanja s starši (in otroki)
Različne metode za sodelovanje s starši in otroki Tukaj najdete zbirko metod za delo s starši:
Vse dejavnosti, ki jih izvajate z otroki v vrtcu, lahko predstavite tudi staršem (s fotografijami, igrami, dokumentacijo ipd.) in tako dokumentirate učni proces.
Gradivo za tiskanje