Dobrodošli v
Ta zbirka orodij je nastala v okviru projekta EduSkills+Media kot podpora vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem v vrtcu. Obsega ideje, metode in teoretska izhodišča za delo z otroki ter njihovimi starši (skrbniki) na področju medijske vzgoje.
Nekateri poglavji ponujajo osnovne informacije o medijski vzgoji v vrtcu, drugi pa praktične dejavnosti in metode za delo z otroki. Najdete tudi ideje za sodelovanje s starši ter predloge za razmislek in razpravo znotraj vašega tima.

Ozadja in pojasnila o medijski vzgoji v vrtcu

Primere najboljših praks pri sodelovanju s starši in skrbniki, vključno z dokazano učinkovitimi metodami

Pripravljena gradiva za prenos, kot so informativni listi in druga uporabna orodja
Nekatere dejavnosti so namenjene neposredni uporabi z otroki. Druge pa vzgojitelje spodbujajo k opazovanju, razmišljanju in razpravi o svoji pedagoški praksi s kolegi. Ti elementi razmišljanja podpirajo premišljeno in starostno ustrezno medijsko vzgojo.
Medijska vzgoja v vrtcu se razvija postopoma prek razmišljanja, praktičnih dejavnosti, sodelovanja z družinami in spodbudnega učnega okolja. Priročnik je razdeljen na štiri korake, ki vzgojiteljem pomagajo raziskovati te vidike. Lahko začnete s katerim koli korakom, preskočite dele, ki za vas niso pomembni, ali prosto prehajate med koraki. Če imate čas, vam priporočamo, da si ogledate vse štiri korake – skupaj vzgojiteljem pomagajo na novo premisliti o sodelovanju s starši in razviti trajnostne načine za vzpostavljanje stika z različnimi družinami.
Cilji medijske vzgoje, starši kot vzorniki in varuhi, vrtec kot prostor za učenje ter nekaj idej za začetek.
→ Razišči korak 1Kako otroci doživljajo, uporabljajo in obdelujejo medije, kako je mogoče medijsko vzgojo vključiti v opazovanje, določanje ciljev in ureditev prostora ter kako je mogoče digitalne medije povezati z drugimi učnimi področji.
→ Razišči korak 2Kaj danes zaznamuje starševstvo, kako ustvariti prijazno okolje za starše in nekaj primerov najboljših praks pri delu s starši.
→ Razišči korak 3Kako izbrati ustrezno okolje in metodo, načine komuniciranja s starši ter različne metode komuniciranja s starši in otroki.
→ Razišči korak 4Današnji otroci odraščajo v digitaliziranem svetu: v večini evropskih gospodinjstev so prisotni vsaj pametni telefon in televizija, pogosto pa še tablice in prenosniki. Mlajši otroci odraščajo obdani s tehnologijo in so navajeni opazovati odrasle, ki uporabljajo digitalne naprave. Digitalni mediji oblikujejo naš vsakdan – od družinskih klepetov in dela od doma do spletnega nakupovanja, spremljanja novic, poslušanja podcastov ali iskanja informacij na spletu z iskalniki in orodji, ki temeljijo na umetni inteligenci. Nekateri otroci celo odraščajo v t. i. »pametnih domovih«, kjer uporabljajo glasovno upravljane sisteme, kot so Alexa, Siri in drugi.
Otroci potrebujejo medijske kompetence, da se lahko znajdejo v tem svetu. Vrtci so lahko odlično okolje, kjer otroci naredijo prve korake k kritični, uravnoteženi in premišljeni rabi medijev.
Tudi če starši ali vzgojitelji niso navdušeni nad hitro razvijajočimi se digitalnimi spremembami, to ne spremeni dejstva, da otroci potrebujejo medijske kompetence, da se bodo znali varno in samozavestno gibati v tem svetu. Vrtec je lahko odlično okolje, kjer otroci naredijo prve korake k kritični, uravnoteženi in reflektirani rabi medijev ter kjer lahko vzgojitelji skupaj s starši postavijo temelje za digitalno pismenost.
Ta zbirka orodij ponuja vzgojiteljem informacije, vire, vprašanja za razmislek v timu, metode in gradiva za prenos. Orodja vam pomagajo graditi na obstoječi medijski vzgoji v vaši praksi ter vključevati starše, ki imajo pri oblikovanju otrokovih medijskih navad odločilno vlogo. Cilj je ustvariti pozitivne učne izkušnje za otroke in njihove starše ter postaviti trajnostno osnovo za prihodnje učenje o digitalnih medijih.
Orodja so preizkušena in uporabna v praksi ter jih je mogoče izvajati tudi z omejenimi sredstvi. Ustanove za izvajanje medijske vzgoje ne potrebujejo nobenih digitalnih naprav – edini pogoj je odprtost do otrokovega sveta, njegovih izkušenj in želja po tem, da jih podpiramo pri razvoju, varnosti in dobrem počutju. Učenje pomembnih spretnosti za uporabo digitalnih medijev je mogoče z različnimi pristopi – od analognih do digitalnih, od pripovedovanja do risanja, od čutenja do izražanja. Raziskujte, kaj najbolj ustreza vam in vaši ustanovi.
Korak 1
Vrtci pomembno prispevajo k zgodnjemu otrokovemu izobraževanju, saj podpirajo njegov celostni razvoj. Učenje o digitalnih medijih je sestavni del sodobne vzgoje in izobraževanja otrok.
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da imajo otroci pravico do izobraževanja določa, da imajo otroci pravico do izobraževanja (§29) in dostopa do informacij (§17). Način, kako otroci pridobivajo informacije in znanje, je tesno povezan z njihovimi medijskimi kompetencami. Dostopni viri in kulturne prakse, ki jih otroci spoznajo že zelo zgodaj, lahko njihov razvoj bodisi podpirajo bodisi ovirajo. Zato je za uresničevanje enake pravice otrok do sodelovanja v izobraževanju pomembno, da krepimo njihove medijske kompetence in hkrati ozaveščamo starše o njihovi vlogi pri tem procesu.
Trije ključni cilji za pozitiven dostop otrok do digitalnih medijev od zgodnjega otroštva naprej:
Otroci imajo pravico do zaščite pred škodljivimi vsebinami, njihovo dobro počutje pa mora biti vodilo pri uporabi medijev. Odrasli so odgovorni za varno in starosti primerno okolje.
Otroci naj imajo dostop do vsebin in orodij, ki so primerna njihovi starosti ter jih spodbujajo k učenju, igri in ustvarjalnemu izražanju. Pomagamo jim lahko pri soustvarjanju skupne medijske kulture z dogovorjenimi pravili in navadami.
Otroci naj postopoma pridobivajo znanje in spretnosti o digitalnih medijih. Za to potrebujejo informacije, varne prostore za raziskovanje, sogovornike za izmenjavo in razmislek ter pozitivne vzornike.
Starši kot vzorniki in vratarji V otroštvu imajo skrbniki v družini odločilno vlogo pri oblikovanju navad otrok pri uporabi medijev. Na varnost vpliva tudi zasnova digitalnih orodij in ponudnikov, vendar so prav starši tisti, ki odločajo, do katerih naprav imajo otroci dostop, ali uporabljajo zaščitne ukrepe ter katere vsebine lahko otroci gledajo, katere igre igrajo in katere podkaste poslušajo. Delujejo kot »vratarji« do vseh vrst vsebin, trendov in načinov uporabe medijev, ki otroke privlačijo že od zgodnjega otroštva.
Z zgodnjo uporabo medijev so povezana tudi vprašanja mej, sodelovanja in učenja – kako prepoznati pozitivne vidike uporabe medijev in kako se odzvati na trende, v katere želijo biti otroci vključeni. Na primer: priljubljene risanke, kot so Tačke na patrulji, Gasilec Sam ali Pujsa Pepa, so med najmlajšimi zelo priljubljene in se pogosto odražajo tudi v njihovi igri v vrtcu. Otroci, ki teh serij ne poznajo, se lahko počutijo izključene, zato morajo starši skupaj z otroki prepoznati in predelati te izkušnje.
Starši lahko svoje otroke učijo medijskih kompetenc, vendar so njihove zmožnosti za to tesno povezane z njihovimi lastnimi medijskimi spretnostmi in vzgojnimi veščinami. Na tem področju lahko vzgojitelji pomembno prispevajo s podporo in usmerjanjem.
Vrtec kot učno okolje Vzgojitelji v vrtcih so strokovnjaki na področju vzgoje otrok in podpore njihovemu individualnemu razvoju. Vključevanje medijske vzgoje v obstoječi učni načrt lahko poteka postopoma in se osredotoča na različne vidike medijskih kompetenc. Toda kaj točno so medijske kompetence in kako jih lahko vzgojitelji v vrtcih poučujejo?
Obstaja več modelov, ki povezujejo pojme medijska kompetenca, digitalna kompetenca in medijska pismenost. Vsi ti modeli poudarjajo naslednje vidike, ki jih lahko razumemo kot ključne spretnosti za sodelovanje v digitalnem svetu:
Vse te štiri ravni medijskih spretnosti je mogoče vključiti v otrokove učne izkušnje v vrtcu – preko igre, raziskovanja, ustvarjalnosti in pogovora.
Nekaj idej za začetek v vrtcu
Vprašanja za razmislek za strokovni tim
Gradivo za tiskanje Korak 2
Razumevanje medijske vzgoje Medijska vzgoja je zelo širok pojem, ki zajema različne sklope spretnosti. Nekatere izmed njih so bile že omenjene v prvem koraku.Pomembno je, da imajo vzgojitelji občutek za otrokov odnos do medijev, saj to omogoča oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Poleg različnih vidikov medijskih kompetenc je bistveno razviti razumevanje, kako otroci komunicirajo z mediji in kakšne zmožnosti imajo v posamezni starosti za uporabo naprav ter dojemanje vsebin na kognitivni in čustveni ravni.ⓘ Digitalne medije je mogoče uporabljati na različne načine – receptivno, ustvarjalno ali aktivno. Pri vseh teh oblikah interakcije so za uspešen učni učinek pomembni ustrezno okolje, spremljanje in pogovor.
Na primer: neprijetna scena v videu bo za otroka veliko lažje obvladljiva, če jo vzgojitelj ali starš pospremi z razlago in pogovorom o dogajanju ter čustvih, ki jih je prizor vzbudil. Rezultati projektne ankete kažejo, da je veliko vzgojiteljev že dobro seznanjenih z medijsko vzgojo v zgodnjem otroštvu, vendar je koristno to znanje nadgraditi in razširiti obstoječi nabor pristopov.
Zato je smiselno, da vzgojitelji pregledajo svojo pedagoško prakso in medijsko vzgojo vključijo v različne dele svojega dela z otroki:
Razmislite, kako lahko digitalna orodja in vsebine uporabite pri dejavnostih, povezanih s:
Telesom · Gibanjem · Zdravjem · Jezikom · Sporazumevanjem · Pisanjem · Glasbo · Uprizoritvijo / nastopanjem · Likovnim ustvarjanjem / oblikovanjem · Matematiko · Naravoslovjem · Družbenim življenjem in odnosi
Predlogi dejavnosti za medijsko vzgojo Na naši spletni strani v rubriki Aktivnosti za otroke najdete številne ideje za dejavnosti na področju medijske vzgoje. Tukaj je nekaj primerov:
Gradivo za tiskanje Korak 3
V svoji pedagoški praksi vzgojitelji opazujete, kako se otroci vključujejo v skupino, kako se učijo in sodelujejo z drugimi. Skupaj s starši lahko oblikujete partnerstvo, usmerjeno v otrokovo celostno izobraževanje in razvoj. Vzpostavljanje stika s starši in nudenje podpore zahteva pozitiven in odprt pristop do te zelo raznolike skupine ljudi. Koristen začetek je razmislek o tem, kaj pomeni biti starš danes.
Kaj danes oblikuje starševstvo? Starši po vsej Evropi se danes soočajo z drugačnimi izzivi kot prejšnje generacije. Družbo zaznamuje velika raznolikost vzgojnih slogov, vse večja heterogenost družin, več ločitev in spremenjena pričakovanja do vloge starševstva. Poleg teh dejavnikov, ki prinašajo nove oblike izzivov, je tudi digitalizacija močno spremenila vsakdanje življenje. Današnji starši so sicer odraščali v času dinamičnega digitalnega razvoja, vendar ne v enakih okoliščinah, kot jih doživljajo njihovi otroci. V preteklosti gospodinjstva niso imela toliko naprav, kot jih imajo danes, niti majhni otroci niso imeli enakega dostopa do njih, zlasti ne do zaslonov na dotik. Prvi iPhone je prišel na trg leta 2007, kar je pomenilo prelomnico – odtlej so pametni telefoni z zasloni na dotik postali del vsakdanjika. Zaradi preproste uporabe lahko danes že zelo majhni otroci odprejo svoje najljubše aplikacije, podrsajo po zaslonu ali povečajo sliko s prsti. Skupaj z razmahom družbenih omrežij (WhatsApp, Instagram, TikTok, Snapchat itd.) je prihod pametnih telefonov temeljito spremenil kulturo vsakdanjega življenja.ⓘ
Dejstvo, da imamo svetovni splet v žepu, je razmeroma nov pojav, zato so tako starši kot vzgojitelji še vedno v procesu učenja uporabe teh tehnologij, obenem pa na novo oblikujejo družinsko življenje in izobraževanje. Zaradi teh sprememb imajo številni starši veliko potrebo po usmeritvah, orientaciji in strokovni podpori.
Po drugi strani pa se mnogi starši že aktivno vključujejo v pripravo otrok na digitalno prihodnost in imajo tudi svoja znanja in izkušnje, ki jih lahko delijo. Za razliko od prejšnjih generacij niso več »digitalni priseljenci«, temveč so odrasli v digitalnem okolju in glede na svoje zmožnosti delujejo kot medijski mentorji, posredniki, so-učenci, ponudniki virov ter podporniki otrok pri razvoju njihovih zanimanj in vrednot, ki lahko vodijo do pozitivnih poti učenja (Livingstone 2021: Parents’ role in supporting, brokering or impeding their children’s connected learning and media literacy). Vrtec je lahko prostor, kjer se takšni sodelovalni učni procesi spodbujajo in staršem ponuja orientacija ter strokovna opora.ⓘ
Vključevanje staršev v pedagoško delo je lahko zahtevno in za mnoge vzgojitelje tudi nekoliko zastrašujoče.
Vzgojitelji v vrtcu so v prvi vrsti usposobljeni za delo z otroki, ne z odraslimi. Poleg tega odnos med starši in vzgojitelji ni vedno jasno opredeljen – so partnerji, je ena stran v podporo drugi, se učijo drug od drugega?
Na začetku razvoja te zbirke orodij so partnerji projekta izvedli anketo med vzgojitelji na Hrvaškem, v Nemčiji in Sloveniji. Na vprašalnik je odgovorilo 137 udeležencev (56 iz Hrvaške, 47 iz Nemčije, 34 iz Slovenije).
Najpogostejši načini obveščanja so elektronska pošta (55 %), informativni letaki ali glasila (50 %), roditeljski sestanki (31 %) ter dogodki, povezani z dejavnostmi otrok (23 %).
Nekaj izjav vzgojiteljev iz ankete ilustrira te izzive:
“Starši se ne udeležujejo dodatnih dejavnosti.”
“Starši ne želijo, da jih kritiziramo.”
“Starši vzgojiteljev ne vidijo kot sogovornike za težave doma (npr. pri uporabi medijev).”
Kako lahko vzgojitelji premagajo te izzive in vzpostavijo boljši odnos s starši? Korak v pravo smer je, če upoštevamo njihove izzive in okoliščine ter ustvarimo prijetno in pozitivno vzdušje.
Starši se trudijo usklajevati delo, gospodinjstvo in skrb za otroke – dodatne dejavnosti pa se prepletajo z mnogimi drugimi prednostnimi nalogami.
Odrasli se najbolje učijo v dialogu – ne pa tako, da jim nekdo narekuje, kaj naj storijo ali kaj delajo narobe.
Usklajevanje vsakdanjega življenja z vzgojo otrok je lahko izčrpavajoče – izobraževanje o medijih se lahko zdi kot še ena dodatna obveznost.
Različna življenjska ozadja, viri, slogi vzgoje in jeziki – enoten pristop ne ustreza vsem.
“Ključ do uspešnega pristopa k staršem je, da jih sprejmemo brez obsojanja njihovega vzgojnega sloga ali njihovih odločitev.”
Zelo koristno je, da se malo bolj poglobite v to, katero skupino staršev želite dejansko doseči. Z enim samim pristopom je težko, če ne celo nemogoče, doseči vse starše. Izobraževalne ustanove pogosto pričakujejo, da bodo starši imeli enake prioritete in da bodo odprti za informacije, ki se jim zdijo pomembne. V resnici pa se družine ne morejo vse stlačiti v eno samo škatlo. Prihajajo iz zelo različnih okolij in se razlikujejo v tem, kako vzgajajo otroke ter kako razumejo vlogo vrtca.
Glede na izobrazbo, finančno stanje, zdravstveno stanje in kulturno ozadje se lahko viri in interesi staršev razlikujejo od tega, kar domnevajo učitelji. Ena od mamic se morda vedno zamuja na roditeljske sestanke, vendar ne zaradi nezainteresiranosti, ampak zato, ker skrbi za kronično bolnega sorodnika in ima zelo natrpan urnik. Konstruktiven in profesionalen odnos do staršev pomeni, da domnevamo, da imajo za svoje vedenje dober razlog, namesto da jih obsojamo.
Pomemben izhodiščni točki za dobre odnose med učitelji in starši ter za vzpostavitev kulture sodelovanja sta medsebojno spoznavanje in odprtost. Postavljanje vprašanj namesto domnev ali lastnih interpretacij dejanj zahteva odprtost, včasih tudi pogum in čas na obeh straneh. Odprti prostori za komunikacijo so ključni za gradnjo boljšega razumevanja in odnosov.
Razmišljanje o sodelovanju s starši
Matode
Gradivo za tiskanje Korak 4
V tretjem koraku ste spoznali različne metode, kako pristopiti k staršem in jih vključiti v svoje delo na področju medijske vzgoje. V tem, četrtem koraku, pa predstavljamo načine ustvarjanja učnih prostorov s starši oziroma skrbniki. Ponujamo vam različne okvirje in metode, med katerimi lahko izbirate glede na vaša sredstva, razpoložljivi čas, potrebe staršev in vaše lastne preference.
Metode, ki jih predstavljamo, so bile preizkušene in potrjene v vrtcih, vendar to še ne pomeni, da bodo enako ustrezale vsem. Najprej se lahko odločite, ali boste izhajali iz metode ali iz okvirja – oboje pa je mogoče tudi kombinirati na različne načine.
Na primer: če se odločite za medijski dnevnik, pri katerem otroci skupaj s starši beležijo svoje izkušnje z mediji (metoda), lahko o tem s starši spregovorite v individualnih pogovorih, na srečanju vseh staršev, v sproščenem klepetu ob kavi, ali v okviru skupinskega srečanja z drugimi starši.
Izhajajte iz oblik dela, ki ste jih že preizkusili in se pri vaših starših dobro obnesejo.
Začnite z enostavnimi, manjšimi metodami in jih postopoma nadgrajujte.
Novim oblikam sodelovanja pustite dovolj časa, da jih starši spoznajo, sprejmejo in se z njimi počutijo udobno.
Ponavljanje dejavnosti pomaga pri oblikovanju novih navad s starši.
Upamo, da boste med predlaganimi idejami in metodami našli tiste, ki ustreza vašemu vrtcu in bo postala del njegovega pedagoškega repertoarja.
Različni okvirji za sodelovanje s starši (in otroki)
Različne metode komuniciranja s starši in otroki Tukaj najdete zbirko metod za delo s starši:
Vse dejavnosti, ki jih izvajamo z otroki v vrtcu, bi lahko predstavili tudi staršem (slike, igre, dokumentacija) – s čimer bi dokumentirali učni proces.
Gradivo za tiskanje