Gradiva za izobraževalce in starše

Fotografija za otroke s posebnimi potrebami

V populaciji je okrog 10% otrok s takimi ali drugačnimi odkloni v razvoju. Lahko so gibalno ovirani, imajo govorno jezikovne motnje, primanjkljaje na kognitivnem področju, okvare vida ali sluha, avtizem ali se težko prilagajajo in kažejo znake čustvenih in vedenjskih težav.

Ker so fotoaparati postali zelo priročni in preprosti za uporabo, je mogoče fotografsko dejavnost s pridom vključevati tudi v vzgojno in celo terapevtsko delo tudi z otroci s posebnimi potrebami. Aktivnost je še posebej primerna tudi zaradi tega, ker se lahko otroci s posebnostmi v razvoju vključijo v celotno skupino otrok relativno enakovredno in brez večjih individualnih prilagoditev.

Fotografija lahko po eni strani predstavlja aktivnost, ki spodbuja in pomaga razvijati razvojna področja, na katerih ima otrok težave, na drugi strani pa lahko nekaterim predstavlja dejavnost, skozi katero se lažje izrazijo, pridobivajo izkušnje samostojnosti, doživljajo uspehe, se potrjujejo in razvijajo pozitivno samopodobo. Fotoaparat lahko mnogim predstavlja nekakšen pripomoček, ki nadomešča okvarjen organ ali prizadeto fizično ali psihično funkcijo.

Za otroke z govorno jezikovno motnjo je fotografija primerna, ker ponuja možnost izražanja in komunikacije na drugačen način, za gibalno ovirane je primerna, ker ne zahteva veliko fizične moči in spretnosti, slabovidni lahko z velikimi povečavami, ki jih fotoaparat omogoča, vidijo več in bolje, socialno umaknjeni in slabše prilagodljivi preko te dejavnosti lahko navezujejo osebne odnose, nemirni lahko s fotografijo vadijo usmerjanje pozornosti in samokontrolo, zdolgočaseni in nemotivirani mogoče v fotografiji najdejo hobi, ki ga bodo z veseljem gojili.

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v fotografsko dejavnost največkrat ne zahteva veliko prilagoditev. Pri nekaterih otrocih obstaja večje tveganje, da pri uporabi pride do poškodbe fotoaparata, zaradi česar je potrebno razmisliti o nakupu bolj vzdržljivih oziroma zaščitenih modelov. Še največ individualnih prilagoditev potrebujejo gibalno ovirani, ki jim lahko pomagamo na različne načine: z uporabo stojal, s pritrditvijo fotoaparata na invalidski voziček, z uporaba vmesnikov, ki omogočajo upravljanje fotoaparata na daljavo idr.

Otroci s posebnimi potrebami so običajno spremljani in obravnavani s strani strokovnjakov različnih institucij, zato je primerno, da se za pomoč pri načrtovanju in izvedbi individualnih prilagoditev obrnemo tudi nanje.