Kratek opis aktivnosti
Aktivnost spodbuja otroke k razmisleku o svoji samopodobi ter o tem, kako bi s pomočjo podob predstavili sebe drugim.
Učni izidi
-
Kompetence
- Osebnostna rast samopodoba, samospoštovanje, sprejemanje
- Jezikovne kompetence izražanje in besednjak s področja osebnostnih značilnosti
-
Ciljna skupina
5 let in več- skupina 10 in več otrok
-
Potrebni pripomočki
- Fotoaparat
- Računalnik
- Tiskalnik
Naloži
(.pdf 259.87 KB)
Opis aktivnosti (po korakih)
Predpriprava
Z otroci se pogovarite o tem, kako se predstavijo nekomu, ki jih še ne pozna. Katere so najpomembnejše informacije, ki jih pri tem delijo z drugimi?
Implementacija
Otrokom dajte nalogo, da doma s fotoaparatom posnamejo deset fotografij, ki naj poskušajo govoriti o tem, kdo so, kaj imajo radi, kaj jim ni všeč, iz kakšnega okolja izhajajo,… Fotografirajo lahko osebe, predmete, aktivnosti, hrano, barve, stavbe, pokrajino idr. Od desetih fotografij naj izberejo eno, s katero se lahko najbolj poistovetijo. Fotografije lahko s pomočjo staršev natisnejo ali vam jih pošljejo po elektronski poti.
Refleksija
Ob fotografijah otroci najprej komentirajo in pojasnjujejo svojo kolekcijo fotografij, nato pa tudi kolekcije sovrstnikov. Razložijo naj tudi, zakaj so izbrali fotografijo, ki jih najbolj predstavlja.
Različice in dodatne ideje
Fotografije lahko sestavite v kolaž. Namesto fotografij narejenih s svojim fotoaparatom, otroci ustrezne fotografije najdejo v medijih.
Osnovne informacije in didaktična perspektiva
Samopodobo razumemo kot skupek odnosov, ki jih zavestno ali nezavedno vzpostavljamo do samega sebe. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojem telesu, o svojih lastnostih, sposobnostih, željah, strahovih,… Razvoj samopodobe je kontinuiran in je značilen za vsako razvojno obdobje, pri čemer je ključni pogoj otrokovo spoznanje sebe kot samostojne osebe, ki se razlikuje od drugih. Razvoj pozitivne ali negativne samopodobe je odvisen načina vrednotenja otrokovih dosežkov pri različnih življenjskih nalogah. Prav zato, ker je samopodoba subjektivna zaznava osebnosti, izključuje osebnost kot objektivni pojav, ne velja pa nasprotno, saj osebnost obsega tudi samopodobo.
