Medijska resničnost
Z uporabo osnovnih orodij za urejanje fotografij otroci spoznavajo, kako lahko fotografije spreminjamo in urejamo na računalniku, ter razvijajo sposobnost kritičnega opazovanja fotografij. Spoznajo, da spletne vsebine niso vedno resnične in da je včasih težko ločiti med resničnim in izmišljenim.
Pripravite prostor za delo v manjši skupini otrok. Otrokom predstavite nekaj manipuliranih fotografij in jih spodbudite h kritičnemu opazovanju ter pogovoru. Postavljajte vprašanja, kot so:
Otrokom omogočite, da se nekaj časa med seboj fotografirajo. Razdelite jih v dve skupini in predstavite izziv urejanja fotografij. Če otroci orodij za urejanje še ne poznajo, jim razložite, kaj omogočajo in kako jih lahko uporabljajo.
Pomagajte otrokom prenesti izbrane fotografije v aplikacije za urejanje na mobilnih telefonih ali računalniku ter jim pokažite možnosti uporabe. Spodbudite jih, da fotografije poljubno urejajo: dodajajo filtre, spreminjajo kontrast, svetlost in barvni ton, dodajajo ali obrezujejo elemente, rišejo po fotografijah ipd.
Ko z urejanjem zaključijo, shranite izvirno in urejeno različico fotografij v ločeni mapi, da si jih lahko skupaj ogledate na računalniku ali natisnete.
Otroke razdelite v skupine in jih povabite, da predstavijo različice svojih fotografij. Otroci ugibajo, katera fotografija je izvirna in katera spremenjena, ter utemeljijo svojo izbiro.
Skupaj razpravljajte o razlikah med fotografijami. Avtorji urejenih različic lahko razkrijejo vse spremembe in pojasnijo, kako so jih naredili.
Vodite skupinski pogovor z vprašanji, kot so:
Z otroki lahko skupaj izberete fotografijo za urejanje. To je lahko fotografija, ki so jo posneli otroci, ali fotografija iz galerije. Fotografije lahko urejajo posamezno ali v manjših skupinah. Urejene fotografije primerjajte, jih natisnite in razstavite, da bodo razlike še bolj vidne.
Fotografija beleži trenutek in služi kot sredstvo komunikacije, vendar lahko z njenim sporočilom tudi manipuliramo. Z uporabo orodij za urejanje fotografij spreminjamo avtentičnost posnetega in vplivamo na doživljanje gledalca.
Otrok se tako uči, da vizualna sporočila niso vedno verodostojna in da manipulacija ni nujno vedno negativna (na primer pri lažnih novicah), temveč je lahko tudi ustvarjalna ali zabavna. Ker otroci danes vse prej uporabljajo digitalne medije, je pomembno, da jih opozarjamo, da vsebine na internetu niso vedno resnične in da je lahko to, kar vidijo, zavajajoče.
K. J.: »Fotografije se lahko spreminjajo, ker je to zabavno in smešno.«
L. P.: »Malo je tudi grdo. T. B. Z. izgleda robotsko. Hoče, da jo občudujemo in mislimo, da je pravi robot. Fotografije lahko lažejo.«
F. G. zaključi: »Ko nekdo olepšuje fotografije, to dela zato, ker se želi važiti in biti lep, čeprav v resnici ni tak.«
L. P.: »Meni je zabavno dodajati nalepke in risati po fotografijah. Dal sem si leva, ker me tako kliče ati, in to mi je lepo.«
B. T.: »Jaz bi se olepšal na fotografijah, ker se želim pokazati in želim, da me tudi drugi tako vidijo.«