Dr. Tomažu Zupančiču in dr. Matjažu Duhu s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru smo postavili štiri vprašanja o spodbujanju medijske pismenosti v vrtcih.
Medijska pismenost je sposobnost uporabe sodobne medijske tehnologije, obenem pa sposobnost razbirati sporočila, ki nam jih ta tehnologija nudi. Za otroke je medijska pismenost pomembna, saj so dandanes že od najzgodnejšega obdobja obkroženi z najrazličnejšo medijsko tehnologijo. Še bolj kot to pa lahko medijska pismenost pomeni tudi sposobnost zoperstaviti se pretirani, nenamenski in poenostavljeni zabavljaški vlogi, s katero medijske tehnologije omrežijo otroka.
Čim prej tem bolje. Seveda to ne pomeni, da naj otroci od jasli naprej posedajo pred televizorji in računalniškimi zasloni, prav tako pa ne, da jih poskušamo pred tehnologijo zavarovati. Medijsko opismenjevanje je nujno, se pa mora izvajati nadzorovano, didaktično osmišljeno in postopno. Današnja mladina je za razliko od starejše populacije, ki je bila v medijski tehnološki svet vzgojena, v medije rojena. Ti tvorijo bistveni del sveta, v katerega vstopajo, kar pomeni, da je medijsko opismenjevanje ena od naših pomembnih vzgojnih in izobraževalnih nalog. Obenem pa se je potrebno zavedati, da otroci v domačem okolju dnevno že tako preveč časa preživijo pred zasloni vsemogočih naprav, zaradi česar je dodaten stik s tehnologijo v okviru dela v vrtcu potrebno omejiti na najmanjši možni čas.
Eno od možnosti ponuja že zakonsko predpisano delovanje v slovenskih predšolskih vzgojno izobraževalnih institucijah, to je Kurikulum za vrtce, kjer je v poglavju Umetnost velik del pozornosti namenjen tudi uporabi AV sredstev. Tako kot na drugih področjih so tudi tukaj možnosti odvisne od različnih dejavnikov, zanimanje in aktivnost vzgojiteljic in vzgojiteljev je le eden od njih. Drugo je materialna podpora, ki se rešuje na nivoju posameznih vrtcev, vodstev, nabave tehnologije. Nekatera okolja omogočajo več, druga manj.
Kot prvo morajo biti tudi sami koristniki najrazličnejših medijev, ki jih omogoča sodobna tehnologija, vendar ne v smislu površne in nepremišljene, ampak osmišljene, zavedne in kritične uporabe. Ločiti morajo med medijsko pismenostjo, in medijsko zasvojenostjo. Čeprav velja izvirni rek za nekaj drugega, bi ga lahko uporabili tudi za medije. »Sodobna medijska tehnologija je zelo dober služabnik in precej slab gospodar.«